Arhitektura, ki se sidra v teren in odpre proti razgledu.

Projekt hiše na strmem terenu je temeljil na iskanju ravnotežja med maso objekta in občutljivostjo krajine.
Zahtevna topografija je narekovala zasnovo spodnjega, kamnitega volumna, ki se sidra v teren in deluje kot podstavek celotne kompozicije. Ta del ne le prevzema stik z zemljo, temveč s svojo materialnostjo – kamnom – vzpostavlja povezavo z naravnim kontekstom.

Zgornji del hiše je oblikovan kot niz razbitih volumnov, med katerimi nastajajo intimni ambienti z razgledi. S tem smo želeli razbiti percepcijo enotne, prevelike gmote skoraj 400 m² velike trinadstropne hiše, ter ustvariti členjeno strukturo, ki sledi terenu in svetlobi. Tako kontrast med masivnim spodjim in lahkotnim zgornjim delom tvori skladno celoto.

Hiša se ne vsiljuje prostoru, temveč se vanj vraste kot plast krajine.